© 2021 dogaja.info
Pogoji uporabe

izdelava: ETREND

JUSTINA STRAŠEK: MOJI LJUBEZNI - PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE

Prireditev

Kraj:Celje
Lokacija:Celjska kulturnica, Gledališki trg 4
Začetek:17.11.2021 ob 18:00
Traja do:17.11.2021
Cena:Prost vstop

Informacije

Url:http://cld.si/JustinaS.html
E-mail:drustvo.krog@gmail.com
Telefon:040 642 098

Podrobno

Ivan Janez Domitrovič je v spremni besedi zbirke Moji ljubezni zapisal:

"Smemo torej reči, da pesmi Justine Strašek oziroma Stine (kot jo skrajšano kličemo) niso fikcija, ampak so to verzi resnice življenja, bolečine ter hrepenenja in neke tihe žalosti."
Vsebinsko pesmi v zbirki dogodkovno sledijo štirim vsebinskim sklopom, ki imajo svojo rdečo nit.
Sklopi so naslovljeni tako, da že sami po sebi nakazujejo svojo vsebinsko naravnanost:
  • Na najinem pragu
  • V pravljici rumenega razkošja
  • Zasteklenele solze
  • Še vedno diši po tebi
Tako sklopi tvorijo zgodbo, pesniško pripoved o njej, o njem, o njiju.

NA NAJINEM PRAGU
Pesmi v tem sklopu so kronologija prostora in časa, so najintimnejši spomin na črnega viteza, ki je iz medle svetlobe nekega davnega dne stopil na pesničino pot. Avtorica z neprikrito nostalgijo podoživlja vse razsežnosti odnosa med moškim in žensko, med ljubimcema, med možem in ženo. To je čudovito ubesedila v pesmi Življenje, kjer pravi:
»Po divjem tornadu sva umirjena, žuboriva usklajeno in ubrano.«
Tako ji človek skoraj ljubosumno zavida srečo ali pa ji zavida moč besede, s katero riše ljubezenski odnos.
A vlaki vedno odpeljejo dalje in tako ju je tudi njun petkov vlak odpeljal v drugem razredu nekega pomladnega večera v zrelo poletje odnosa.

V PRAVLJICI RUMENEGA RAZKOŠJA
Avtorica v uvodni pesmi parafrazira ljubezenski odnos, ko pravi:
»Na begu sva, dva kaznjenca, ki ju bodo nekoč lovili.« A hkrati postavi svojo ljubezen na oltar, ko pravi:
»Ob tebi bi se rada prebujala vse življenje in pila ljubezen s tvojih ustnic.« Pesmi tu so pripoved o življenju z moškim, ki se pesnica zanj sprašuje, ali ji ga je morda Bog poslal nasproti. To je sicer kar ironično vprašanje, če materializiramo odnos, ki sta mu cerkev,a tudi družba, žal dali tragičen pečat. V boju s krutostjo skreganih ideologij se zrcali lepota pesničinega odnosa, ko nasloni svoj obraz tja, kjer bije njegovo srce. Hkrati pa je tu grenko zavedanje, da sta z dragim jedla jabolka s prepovedanega drevesa, kot to učijo s prižnice.

ZASTEKLENELE SOLZE
Naslov že sam po sebi na potuje k poeziji bolečine nehavanja. Nehavanje življenja, nehavanje dotika rok in bližine odnosa s partnerjem. V Poslednji salsi tako pesnica metaforično izpove svojo bolečino, ko smrt pleše z njenim dragim svoj zadnji ples. Pesmi so izraz nemoči ob dejstvu, da je konec neizbežen in da smo ljudje nemočni. In spet se z malce ironije sprašuje: »Ali me je Bog poslal na preverjanje?«

ŠE VEDNO DIŠI PO TEBI
Včasih vzame iz omare njegovo obleko, ki še vedno diši po njem. Tako avtorica najde nemoč v spominih, v vonju njegove obleke, v dotiku sivega marmorja na grobu.
A lepota odnosa je močnejša od bolečine smrti, zato išče moč in energijo ravno v prvem, ko pravi:
»Z vetrom si odjezdil na črnem vrancu in pustil, da iščem tvojo dušo.« V tem iskanju je največja moč njene besede.
Poezija Justine Strašek je berljiva in besedno ter slogovno izredno močna. Bralcu dopušča, da jo aplicira ali nase ali na življenje samo po sebi. Hkrati pa nas vedno znova bogati s svojim pesniškim izrazom, ki mu gre naš poklon.
 

Deli dogodek

Nazaj na seznam
JUSTINA STRAŠEK: MOJI LJUBEZNI - PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE

Organizator dogodka

Krog, društvo za skupnostno umetnost in prostor
Na okopih 2B, 3000 Celje

Telefon:040642098
E-mail:drustvo.krog@gmail.com